RAZSTAVA SEDANJOSTI:
ZLITJE S SAMIM SEBOJ

Kako izraziti idejo niča preko petja, plesa, govora, performansa in s prepletom vsega skupaj? Raziskovalno vprašanje, ki si ga je Krajnčan zastavil v svojem soloprojektu, premierno izvedenim v Mestnem muzeju, bo v Cukrarni kot novem mestu Zlitja dobilo drugačne odtenke, hkrati pa sledilo izhodiščni ideji. 

​

Od kod pride ideja, ton, gib, beseda, misel? Beseda, ki najbolj opisuje izvor stvaritve/ ustvarjanja, je Nič. »Vse, kar poskušam, je izraziti lastno vizijo celostne umetnine skozi enega samega človeka – in ideji dati gib in glas,« zapiše Žigan Kranjčan in dodaja: »To, kdo sem in kar sem, me ne definira. To, kar sem, ni to, kar hočem postati. Rad bi šel tja, kjer še nikoli nisem bil. Sprašujem se, če me bo Nič kadarkoli našel. Nič ni, kar bi mogel vedeti ali narediti, ker Nič je edina stvar, o kateri me ni strah govoriti. Nič ne more iti narobe razen Nič.«