Honey Sparks in the Dark-janprinat.jpeg

MED SE ISKRI V TEMI

SODOBNA PLESNO-GLASBENA PREDSTAVA

Kristijan Krajnčan: Med se iskri v temi / Honey Sparks in the Dark (Slovenija)

“Med se iskri v temi” je sodobna plesno-glasbena predstava po motivih slovenskega ljudskega izročila v plesu, glasbi in mitologiji.

Multiinštrumentalist, skladatelj in režiser Kristijan Krajnčan po svojem prvem multidisciplinarnem projektu Hidden Myth (Skriti mit, 2015) nadaljuje z raziskovanjem tega področja in se vrača k slovenskim koreninam. K projektu je kot koreografa in vodjo plesnega koncepta povabil brata Žigana Krajnčana. Poleg ljudskega plesa in glasbe ju je zanimalo vse, kar lahko inspirira proces kompozicije in koreografije, kot so nenavadni običaji, mistični obredi, staroverstvo, folklorna mitologija in glasbeno ne-tako-poznana področja.

Kristijan poudarja, da projekt ni avtentično izvajanje ljudskih plesov in glasbe. Gre za re-kompozicijo in re-intergracijo antičnih idej in konceptov skozi sodobni kaleidoskop, z ohranjenim bistvom sporočila pesmi. Projekt si prizadeva, da bi vrednote, ki so v današnjem hitrem življenjskem ritmu že davno pozabljene, potegnili iz teme pozabe. Od tod tudi izvira ideja za naslov; med kot simbol človekove povezanosti in soodvisnosti od narave, in kot zakopan stari ljudski zaklad, ki ga je vredno spraviti na površje. Ali metaforično rečeno, ni zlato tisto, ki se sveti, temveč med. Vračanje k naravi, obračanje stran od materialnega, vračanje k mističnosti začetka življenja in ljudskih izročil, ki kljub temu, da jih sprva povezujemo z našo zgodovino in s »slovenskostjo«, v svoji arhetipskosti nosijo univerzalne resnice vseh narodov in vsega človeštva. Kristijan pravi:

»Ko se kot sodobni umetnik lotiš ljudskega materiala, se moraš najprej vprašati zakaj; zakaj bi sploh karkoli spreminjal, odvzemal in dodajal, če je že v osnovi perfektno? Odgovor sem našel v svojem videnju življenja. Edini način, da vemo kdo smo, je, da z enim očesom gledamo v preteklost, z drugim pa v prihodnost. Ti dve točki dajeta pomen sedanjosti; korenine in kultura naših prednikov, ter kreativnost in vizija poti naprej. Ljudska kultura je živa stvar, ki se v svojem predajanju med generacijami neprestano spreminja in pridobi na vrednosti, če jo znamo osmisliti skozi sodobno doživljanje sveta. Zanima me prav ta pogled, skozi osebni kaleidoskop vsakega performerja. Zato se ne obremenjujem z dogmami niti ljudskega niti sodobnega sveta.”

Projekt s svojim širokim naborom od tradicionalne tematike do sodobnega medija nagovarja širok spekter občinstva. Tako starejšo publiko, ki ji je bližja tradicionalnost ljudskega plesa in glasbe kot tudi mlajšo generacijo, ki je v stiku s sodobnim in ji je preko forme približana danes že nekoliko oddaljena tematika. Presek dveh svetov tako služi tudi medgeneracijskemu povezovanju.

Cilj projekta je, da je raznolik tako v nagovarjanju občinstva kot tudi v soničnem, vizualnem, kot žanrskem smislu, ter da se prvine tradicionalne in sodobne umetnosti organsko spojijo.

Skladatelj: Kristijan Krajnčan

Koreograf: Žigan Krajnčan

Dramaturginja: Nina Kuclar Stiković

Glasbeniki:
Kristijan Krajnčan – bobni, violončelo, tolkala

Tomaž Gajšt – trobenta, krilovka

Boštjan Simon – saksofon

Robert Jukič – kontrabas

Plesalci: Žigan Krajnčan, Katja Legin, Kristyna Šajtošova, Bor Prokofjev

producentka: Nataša Zavolovšek

produkcija: Exodos Ljubljana

koprodukcija: Cankarjev dom

partnerji: Delavni center Krušče in Društvo Pekinpah

 

S podporo Mestne občine Ljubljana

premiera: 16.6.2022, Cankarjev dom v okviru Jazz festivala Ljubljana

VIDEO
avtor: Jan Pirnat

NASLOVNA FOTOGRAFIJA 
avtor: Jan Pirnat

Honey Sparks in the Dark-janprinat.jpeg

FOTO
avtor: Miha Fras

USTVARJALCI O IZZIVIH USTVARJANJA
PREDSTAVE MED SE ISKRI V TEMI

Kristijan Kranjčan_edited.jpg
Tomaž Gajšt_edited.jpg

Kristijan Kranjčan

"Živimo v svetu, ki je omejen na klavirska razmerja med toni. Ko sem začel odkrivati koliko različnih uglasitev je že obstajalo v zgodovini in kakšne različne atmosfere in emocionalna stanja se odprejo, če uporabljaš drugačne, netemperirane uglasitve, je bilo to zame kot odkritje novega sveta. Za rezijansko glasbo so značilni četrt toni. Ti četrt toni zvenijo zelo primarno, in to je tisto, kar me je pritegnilo, da sem jih uporabil pri komponiranju ali rekomponiranju ljudske glasbe. Pričelo me je zanimati združevanje netemperirane uglasitve in spektralne glasbe."

foto: @Jan Pirnat

Boštjan Simon_foto Luca A dAgostino_Phocus Agency_edited.jpg

Boštjan Simon

"V glasbi je veliko minimalizma, ki s seboj prinese veliko tehničnih zahtevnosti za inštrumente, tako da je moj izziv konsistentno izvajanje tega materiala in poglobitev v razširjene tehnike saksofona. To je recimo tehnika multifonik, igranje večih tonov ob istem času in petje v saksofon, medtem ko igramo in potem še cirkularno dihanje. Vse te tehnike niso zgolj dodatek, temveč so integralni del kompozicije in so tako dobra priložnost zame, da jih osvojim."

foto: Luca d'Agostino / Phocus Agency

Tomaž Gajšt

"Poleg tega, da skupaj raziskujemo glasbo in se poglabljamo v glasbene parametre, je zanimivo to, da se mora sočasno vsak poglabljati tudi vase in odkrivati lastne svetove. Poseben izziv predstavlja sočasnost igranja te glasbe in poskusa sproščenosti, da lahko skupaj predamo sporočilo nekakšne prvinskosti."

foto: Petra Cvelbar

Robert Jukič_foto Petra Cvelbar_edited.jpg

Robert Jukič

"Velik izziv je to glasbo igrati sproščeno in usklajevati lastno delo na inštrumentu ter hkrati zaobjeti sporočilo in izhodišče kompozicije. Sočasno je to še povezano s plesom, ki nosi svoje izročilo, v katero pa preko jazza vkomponirana še vsebina iz drugega konca sveta."

foto: Petra Cvelbar