MED SE ISKRI V TEMI

“Med se iskri v temi” je sodobna plesno-glasbena predstava po motivih slovenskega ljudskega izročila v plesu, glasbi in mitologiji.

​

Multiinštrumentalist, skladatelj in režiser Kristijan Krajnčan po svojem prvem multidisciplinarnem projektu Hidden Myth (Skriti mit, 2015) nadaljuje z raziskovanjem tega področja in se vrača k slovenskim koreninam. K projektu je kot koreografa in vodjo plesnega koncepta povabil brata Žigana Krajnčana. Poleg ljudskega plesa in glasbe ju je zanimalo vse, kar lahko inspirira proces kompozicije in koreografije, kot so nenavadni običaji, mistični obredi, staroverstvo, folklorna mitologija in glasbeno ne-tako-poznana področja.

​

Kristijan poudarja, da projekt ni avtentično izvajanje ljudskih plesov in glasbe. Gre za re-kompozicijo in re-intergracijo antičnih idej in konceptov skozi sodobni kaleidoskop, z ohranjenim bistvom sporočila pesmi. Projekt si prizadeva, da bi vrednote, ki so v današnjem hitrem življenjskem ritmu že davno pozabljene, potegnili iz teme pozabe. Od tod tudi izvira ideja za naslov; med kot simbol človekove povezanosti in soodvisnosti od narave, in kot zakopan stari ljudski zaklad, ki ga je vredno spraviti na površje. Ali metaforično rečeno, ni zlato tisto, ki se sveti, temveč med. Vračanje k naravi, obračanje stran od materialnega, vračanje k mističnosti začetka življenja in ljudskih izročil, ki kljub temu, da jih sprva povezujemo z našo zgodovino in s »slovenskostjo«, v svoji arhetipskosti nosijo univerzalne resnice vseh narodov in vsega človeštva. Kristijan pravi:

​

»Ko se kot sodobni umetnik lotiš ljudskega materiala, se moraš najprej vprašati zakaj; zakaj bi sploh karkoli spreminjal, odvzemal in dodajal, če je že v osnovi perfektno? Odgovor sem našel v svojem videnju življenja. Edini način, da vemo kdo smo, je, da z enim očesom gledamo v preteklost, z drugim pa v prihodnost. Ti dve točki dajeta pomen sedanjosti; korenine in kultura naših prednikov, ter kreativnost in vizija poti naprej. Ljudska kultura je živa stvar, ki se v svojem predajanju med generacijami neprestano spreminja in pridobi na vrednosti, če jo znamo osmisliti skozi sodobno doživljanje sveta. Zanima me prav ta pogled, skozi osebni kaleidoskop vsakega performerja. Zato se ne obremenjujem z dogmami niti ljudskega niti sodobnega sveta.”

​

Projekt s svojim širokim naborom od tradicionalne tematike do sodobnega medija nagovarja širok spekter občinstva. Tako starejšo publiko, ki ji je bližja tradicionalnost ljudskega plesa in glasbe kot tudi mlajšo generacijo, ki je v stiku s sodobnim in ji je preko forme približana danes že nekoliko oddaljena tematika. Presek dveh svetov tako služi tudi medgeneracijskemu povezovanju.

​

Cilj projekta je, da je raznolik tako v nagovarjanju občinstva kot tudi v soničnem, vizualnem, kot žanrskem smislu, ter da se prvine tradicionalne in sodobne umetnosti organsko spojijo.