CHORUS

»Naš chorus/zbor molči. Vse preveč dogodkov in konceptov bi bilo treba nasloviti. Od tega sveta se odmika, znova navzame predtragiško formo, da bi se dotaknil neizrekljivega. In da bi nagovoril nekaj, kar najčisteje naslavlja beseda “odsotnost”.

Ples je vselej umeščen vmes – v neki pogoj skupnosti. Nima lastne pozicije; dar je, ki ga prejmemo brez sprejetja, dar, ki ga damo brez dajanja. Skupaj lahko obstajamo le vmes, v praznih prostorih, črnih luknjah, naših nenehnih nesporazumih, ki vzpostavljajo resničnost. Eno smo lahko le skozi razliko.« 

Gibanje povezuje naša telesa, torej je ples najosnovnejša politična gesta, ki pa hkrati uide politiki. Pa vendar ne gre za telo. Gre za odsotnost.